Vabljeni v Podnanos, rojstni kraj slovenske himne, nekdaj Šembid, ki je manjše naselje s približno 850 prebivalci v Zgornji Vipavski dolini, ki spada v občino Vipava. Vas leži ob cesti Vipava – razdrto, kjer se odcepi cesta čez Vrabče na Kras. Od tu se razširi dolina potoka Močilnika. Podnanos je kraj, kjer vas čakajo ljudje, rojeni na burji: temperamentni in gostoljubni. Vas je poznana po vrhunskem vinu, predvsem avtohtoni trti Zelenega in Pinele, ki najbolj uspeva na pobočju Pasjega repa, kot je omenil že Janez Vajkard Valvasor v Slavi Vojvodine kranjske, saj so žlahtno kapljico Zelenega pili veljaki na Dunaju že v takratnem času. Najbolj tradicionalna Šembiska jed so prav zagotovo gluhi  štruklji z orehi in Primorska jota s klobaso.

Skozi središče vasi teče potok Pasji rep, ki deli vas na dva dela. Most je prečkal tudi Napoleon, ki je šel skozi Podnanos proti Ljubljani. Napoleonov most je v neposredni bližini rojstne hiše duhovnika, pesnika in skladatelja Stanka Premrla, avtorja glasbe slovenske himne. Zdravljico, ki jo je napisal France Prešern, je uglasbil leta 1905, lansko leto smo praznovali 110-letnico uglasbitve Premrlove Zdravljice. V Sloveniji je več kot 20. uglasbitev pesmi Zdravljica, ampak prav Premrlova je postala med pevci najbolj priljubljena in tako je leta 1991 skupaj s sedmo kitico Prešernove pesmi postala slovenska himna. Slovenska himna torej ni le Prešernova, ampak tudi Premrlova.

V našem vinorodnem kraju vas popeljemo skozi staro vaško jedro z značilnimi ozkimi »gasami«, kot jih domačini imenujemo. V samem središču vaškega jedra stoji župnijska cerkev sv. Vida, bogata po svojem kraškem renesančnem pročelju in dvokapno »škrlato« streho, ki je po površini največja tovrstna streha v Sloveniji.

Poleg te je v samem kraju še podružna cerkev sv. Kozma in Damjana. Tudi ta ima značilno kraško arhitekturo. Največja dragocenost te cerkve so trije leseni, bogato rezljani pozlačeni oltarji. Glavni oltar je posvečen sv. Kozmi in Damjanu, zavetnikoma zdravnikov in bolniških delavcev. Oltar nosi letnico 1657. Po predhodnem dogovoru, vam v eni od cerkva organiziramo sveto mašo.

Ob cesti, ki vodi iz Podnanosa proti Orehovici in naprej na Vrabče, vam pokažemo »Zajčji grad«, ki je bil najverjetneje zgrajen konec 17. stoletja. Ime je dobil po družini Zajec, ki je prebivala v tem gradu. V drugi polovici 19. stoletja jo je kupila rodbina Tavčar. Tako naj bi na počitnice sem zahajal celo pisatelj Ivan Tavčar, ki grad omenja v svojem znanem romanu »Cvetje v jeseni«.

Leta 1962 je bil v Podnanosu sneman slovenski film »Tistega lepega dne », ki je bil skoraj v celoti posnet  v našem kraju. Leta 2012 je minilo 50 let od snemanja. Obletnico dogodka smo zaznamovali z igranjem odlomkov iz filma na avtentičnih prizoriščih. Na vašo željo vam dramska skupina » Ga pihnemo « te odlomke odigra na avtentičnih krajih.

Nanoška planota, ki se dviga tik nad vasjo, vas lahko popeljemo na ogled muzejske zbirke analogne oddajne tehnike, ki je svoja vrata odprla v juliju 2014. T o je edina tovrstna zbirka tehnične dediščine v Sloveniji, ki je na ogled širši javnosti.

Sam kraj Podnanos je poznan po svoji legi, saj leži pod Nanoško planoto. Na jugovzhodnem delu stoji najvišji vrh planote Suhi vrh, ki je visok 1313m. Najbolj poznano pa je pobočje Pleše, kjer stoji Oddajniški center Nanos, Radio televizije Slovenije, tik pod njim je tudi Vojkova koča. Zelo poznan je tudi Kmečki turizem Abram, ki je prepoznaven po medvedu Mitkotu ter Lovska koča, kjer marsikateri planinec pusti svoj avtomobil in se odpravi do različnih vzpetin.

V  letu 2014 so s pomočjo evropskih sredstev odprli muzejsko zbirko analogne oddajne tehnike, ki je postavljena v Oddajniškem centru Nanos, kjer si lahko ogledate, kako je prišla slika in zvok do naših televizijskih sprejemnikov. Ob ugodnem vremenu imamo z vrha Nanosa krasen razgled po različnih delih Slovenije; Kamniške Alpe, Triglavsko pogorje, Furlanijo, pa vse tja do Tržaškega zaliva pa vse tja do Trg sv. Marka v Benetkah in  Krasa.

Poleg Nanoške planote vas obdajajo številne nižje vzpetine. Zanimivost vasi je, da na vsaki strani neba imamo še eno podružnično cerkev. Nad vasjo Orehovica, ki leži v neposredni bližini Podnanosa, stoji kopija Aljaževega stolpa, ki nas spominja na najvišji vrh Slovenije, Triglav 2864m.

Glede na to, da smo vinorodni kraj v Zgornjevipavski dolini, z avtohtono vinsko trto » Zelen », vam  organiziramo degustacije vin domačih vinarjev.

Program  prilagodimo vašim željam in potrebam, lahko vam pokažemo le del naše bogate kulture, ki smo vam jo predstavili, lahko  pa program tudi razširimo.

Vabljeni v naš kraj, kjer je vipavska burja, kot zanimiv in samosvoj veter dala ljudem klen značaj in dolino naredila posebno in prepoznavno v Sloveniji in tudi izven nje.